Vrtnoarhitekturna dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje, Ljubljana: Slovensko konservatorsko društvo, 2017

Vrtnoarhitekturna umetnost sodi med mlajše oblike človekove ustvarjalne misli, enako pa velja tudi za njeno ohranjanje, ki velja za eno najmlajših specializiranih panog spomeniškovarstvene dejavnosti. Kljub temu je že dolgo znano, da je vrtnoarhitekturna dediščina izrazito občutljiva na človekove nespametne dejavnosti ter naravne danosti oziroma na atmosferske pojave, kar se je še posebej jasno pokazalo leta 2014, ko je velik del slovenskega ozemlja prizadel žled, ki je imel vse znake naravne katastrofe. Več kot petdeset spomenikov vrtnoarhitekturne dediščine je bilo predmet obnove po žledu, pri kateri so sodelovali različni deležniki: ministrstva, zasebna podjetja kot izvajalci in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot usklajevalec posegov. Zato se je Slovensko konservatorsko društvo odločilo, da v svojo izdajateljsko dejavnost uvrsti publikacijo z naslovom Vrtnoarhitekturna dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje, v kateri so predstavljeni posegi pretežno med letoma 2014 in 2017 na 33 spomenikih vrtnoarhitekturne umetnosti širom Slovenije.

Dr. Robert Peskar, glavni urednik