Vsebinski poudarki: Delovanje društva je bilo usmerjeno v organizacijo strokovnega dela društva in reševanje problemov stroke ter priprave na prvi strokovni posvet. Upravni odbor društva se je udeležil zveznega srečanja v Novem Sadu, kjer je zagovarjal stališče, da je potrebno posamezna društva ustanavljati tudi v drugih republikah. Strokovni ogled razstave »Umetnost na tleh Jugoslavije« v Sarajevu. Ekskurzija: Madžarska.

Vsebinski poudarki: Društvo vedno bolj povezuje strokovnjake in postaja aktiven dejavnik v vsem, kar se v stroki dogaja. Posveti: o problemu konserviranja in restavriranja gotskih plastik ob razstavi gotske plastike na Slovenskem v Narodni galeriji v Ljubljani; o novih zaščitnih sredstvih za les v sodelovanju s tovarno Belinka. Ekskurzija: Češkoslovaška: po gradovih Južne Češke (program pripravil dr. Drago Komelj). Drugi občni zbor 25. oktobra v Piranu, za predsednico je bila izvoljena Olga Zupan.

Vsebinski poudarki: priprave za Evropsko leto varstva kulturnih spomenikov in 30-letnico organizirane spomeniške službe v Jugoslaviji leta 1975. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Kopičenje problemov je zahtevalo, da se tako kot v drugih sorodnih strokah (muzealstvo, arhivistika itd.) tudi v naši stroki lotimo ukrepov za intenzivnejšo organizacijsko in vsebinsko preobrazbo. Zaradi nujnosti situacije je bil sklican izredni občni zbor 10. aprila v Ljubljani. Sklepi tega občnega zbora, ki jih je zapisal dr. Stane Bernik, so usmerili nadaljnje vsebinsko delo društva: »Varstvo kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti kot sestavni del nacionalnega kulturnega programa mora biti izraz zavesti slovenske družbe o njihovem pomenu. Spomeniško varstvo kot stroka in javna služba pa je lahko učinkovito le, če uveljavlja to spoznanje z enotnimi pogledi in koordinirano dejavnostjo. To izhodišče nam bo omogočilo, da se učinkovitejše, kot stroka in 10 služba, postavimo za ustreznejšo materialno skrb družbe za spomenike, ki je danes nezadostna, kar pa tudi odseva v stanju slovenske kulturne dediščine. Posledica tega stanja je tudi neustrezna razvitost stroke, kar se pozna pri oblikovanju njene metodologije, v maloštevilnosti strokovnega kadra in v neprimerni učinkovitosti kljub pretirani obremenjenosti in angažiranosti obstoječega aparata. Pomanjkljivost službe se kaže tudi v tem, da je kadrovanje z visokih služb naključno, kar ima za posledico predolgo uvajanje novih strokovnjakov.« Predstavitve: uporaba zaščitnih sredstev za les na lesenih objektih ob gradu Zaprice v Kamniku. Ekskurzija: Poljska.

Vsebinski poudarki: Večina dela je bila posvečena dogodkom ob 30. obletnici spomeniškovarstvene službe v Jugoslaviji, ki je bila obeležena z veliko razstavo v Beogradu. Slovenija se je predstavila s plakatom, ki ga je oblikoval arhitekt Oton Jugovec. V Sloveniji je bila 26. februarja organizirana tiskovna konferenca, na kateri je bila z dvanajstimi predavanji predstavljena aktualna problematika v konservatorstvu in restavratorstvu. Društvo in Skupnost zavodov za spomeniško varstvo sta sodelovala pri osnutku novega zakona o varstvu kulturnih spomenikov. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Ekskurzija: Nemčija: Bavarska.

Vsebinski poudarki: nadaljevanje rednega dela društva in vključevanje v reševanje strokovnih problemov. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Tretji občni zbor 26. junija v Radovljici, na katerem je bila za novo predsednico izvoljena Anka Aškerc.

Vsebinski poudarki: vključevanje v aktualna dogajanja, ki zadevajo stroko, aktivno vključevanje v delo zveze in organizacija manjših posvetov in strokovnih srečanj skupaj z zavodi. Posveti so odprli zelo aktualno vprašanje šolanja strokovnih kadrov. Društvo je o sklepih posvetov o potrebi ustreznega šolanja strokovnih kadrov obvestilo fakultete. Društvo je aktivno sodelovalo tudi v posvetih na temo popotresne sanacije. Spremenjen je bil statut. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Razstava ob 30-letnici organizirane spomeniškovarstvene službe v Jugoslaviji je bila v Sloveniji postavljena z dvoletnim zamikom. Nadaljevala se je promocija kulturne dediščine na radiu, televiziji in razstavah (Piran, Koper, Škofja Loka, Kamnik, Žalec, Slovenske Konjice …). Posveti: »Metodološka vprašanja sanacije grajskih razvalin« v sodelovanju z zavodom v Celju; »Problematika prenove stavbnega fonda v historičnih mestnih jedrih« v sodelovanju z zavodom v Piranu. Razgovor ob razstavi »Staro mestno jedro Kranja« v sodelovanju z zavodom v Kranju. Ekskurzija: južna Srbija in Kosovo.

Vsebinski poudarki: sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Ekskurzija: Makedonija in severna Grčija.

Vsebinski poudarki: obravnavanje aktualnih strokovnih tem. Ena pomembnejših nalog je bilo sodelovanje pri oblikovanju Zakona o naravni in kulturni dediščini. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Društvo je skupaj z drugimi stanovskimi društvi in zavodom pripravilo stališče do predvidene umestitve regionalne ceste skozi staro mesto jedro Škofje Loke. Skupaj z Umetnostnozgodovinskim društvom je bilo oblikovano stališče k predvideni rušitvi sprehajališča v Rogaški Slatini, ki je bilo objavljeno tudi v časopisu Delo. Posvet konservatorjev, ki delajo na tehniški dediščini. Posvet konservatorjev etnologov. Ekskurzija: Hrvaška: Zagorje in Posavina. Program so pripravili in vodili kolegi iz Restavratorskega zavoda Hrvaške. Volilna skupščina je bila na Kozjanskem, na kateri je bila za novo predsednico izvoljena Andreja Volavšek.

Vsebinski poudarki: obravnavanje aktualnih strokovnih tem. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije, sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a in v izdajateljskem svetu zveznega zbornika. Dva slovenska delegata (dr. Iva Curk in Milan Železnik) sta se udeležila 6. skupščine ICOMOS-a v Rimu na temo »Ni bodočnosti brez preteklosti«. Imela sta pisna prispevka, ki sta bila tudi natisnjena (od vseh prispevkov je bilo natisnjenih samo 25, od tega štirje jugoslovanski). Ekskurzija: Hrvaška: Zagreb z okolico.

Vsebinski poudarki: obravnavanje aktualnih strokovnih tem. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Ekskurzija: Vojvodina: Sremska Mitrovica, Fruška gora, Novi Sad, program so pripravili in vodili kolegi iz Pokrajinskega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov SAP Vojvodina. Redna letna skupščina je bila 24. junija v domu v Gornjih Petrovcih na Goričkem v Prekmurju, na kateri je bil za novega predsednika izvoljen dr. Marijan Slabe.

Vsebinski poudarki: Temeljna izhodišča društva so bila usmerjena predvsem v dopolnjevanje strokovnega nivoja njegovih članov, pa tudi v popularizacijo spomeniškovarstvene dejavnosti nasploh. V časopisih, na radiu in televiziji je bilo več prispevkov na temo varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Dr. Marijan Slabe je zapisal: »Društvo ne more biti ozko izoliran dejavnik, marveč mora nenehno iskati in širiti tiste temeljne prvine, ki so nujne za uspešen in družbeno utemeljen razvoj, predvsem s podporo članstva, obenem pa mora biti gonilna sila v udejanjanju vrednot, ki pravzaprav ustvarjajo osnovo nekega dela.« Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Društvo prevzame predsedstvo ICOMOS-a v Jugoslaviji, vodila ga je dr. Iva Curk, ki je del naše kulturne dediščine predstavila tudi na sedežu ICOMOS-a v Parizu. Posveti in simpoziji: »Aktualni vidiki prenove na Slovenskem« v Ljubljani; »Gradovi v odmevu sedanjosti« v Celju; »Stičišča naravne in kulturne dediščine« v Mariboru; reševanje Robbovega vodnjaka, ob sodelovanju Restavratorskega centra in Muzejskega društva, izdana tudi publikacija (glej tudi: Varstvo spomenikov, XXV); »Etnološka dediščina – izročilo današnjemu času« v Kranju. Ekskurzija: Italija.

Vsebinski poudarki: sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije, sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a in v izdajateljskem svetu zveznega zbornika. Dr. Marijan Slabe je bil kot predstavnik Slovenije imenovan za predsednika komisije za podelitev stanovske nagrade in predsednika založniškega sveta zveznega zbornika. Slovensko konservatorsko društvo je dalo predlog za podelitev nagrade publikaciji Varstvo spomenikov ob 25. obletnici izhajanja. Nagrada je bila podeljena na skupščini SDKJ aprila 1984 v Prištini. Posveti: o konservatorskih posegih na spomeniškem kompleksu samostana Stična; srečanje konservatorjev etnologov v Celju; »Varovanje kulturne krajine s posebnim poudarkom na problematiki Strunjana« v Portorožu; »Spomeniki ljudske revolucije in ostali zgodovinski spomeniki v odmevu sedanjosti« v Cerknem. V sklopu posveta je Restavratorski center pripravil razstavo o obnovitvenih posegih v bolnici Franja. Ekskurzija: Črna gora. Redna letna skupščina društva v Portorožu. Obvezni sestavni deli dvodnevne skupščine društva postanejo: posvet, občni zbor in strokovna ekskurzija z ogledom aktualnih zadev.

Vsebinski poudarki: Ob zaključku svojega prvega mandata je dr. Slabe zapisal: »Društvo v tem obdobju ni predstavljalo le nekega obrobnega, trenutnega oziroma naključnega člena v družbi, marveč je prav s svojim delom pokazalo trajnejšo, predvsem pa vzpodbujevalno in optimistično vrednoto, ki jo je treba ne samo ohranjati, marveč tudi žlahtniti.« (Varstvo spomenikov, 27, str. 398). Posvet: »Zaton kraške arhitekture « v Sežani. Volilna skupščina društva s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Sežani.

Vsebinski poudarki: prizadevanja za vključitev konservatorstva kot samostojnega študija v visokošolski sistem. Strokovni posveti postanejo interdisciplinarni in odprti tudi za vso zainteresirano javnost. Društvo da pobudo za strokovno valorizacijo spomenikov 20. stoletja. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije, sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a in v izdajateljskem svetu zveznega zbornika. Sprejet je bil pravilnik o dodeljevanju diplom in plaket Slovenskega konservatorskega društva. Članstvo je naraslo na 175 članov. Posveti: »Predstavitev projekta prenove Ljubljanskega gradu« v Ljubljani; Furlanija, posvet z ekskurzijo v soorganizaciji z Zavodom za tehnično izobraževanje in Društvom arhitektov Slovenije v Portorožu; »O problematiki vodotokov s posebnim ozirom na Ljubljanici« v soorganizaciji Zavoda za raziskavo materiala, Društvom arhitektov Slovenije in Republiškim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Posvet je spremljala razstava »Reka in mesto«, za oba je bila izdana publikacija. V novembru je sledil posvet »Problematika obnove vrtne in parkovne naravne dediščine « v Novem mestu, ki je bil skupaj s spremljajočo razstavo vključen v proslavo ob 40-letnici varstva

Vsebinski poudarki: večja skrb za popularizacijo kulturne dediščine kot tudi za strokovno izobraževanje zaposlenih v stroki s pomočjo posvetovanj in delovnih srečanj. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije, sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a in v izdajateljskem svetu zveznega zbornika. Društvo je podelilo jubiljena priznanja in nagrade Zveze konservatorskih društev Jugoslavije (prejemniki: Anka Aškerc, Ivan Bogovčič, Dinko Gregorin, Sonja Hoyer, Tone Mikeln, Janez Mikuž, Mirko Šoštarič, Stojan Ribnikar, France Vardjan in Momo Vuković). Posvet: »Zgodovinska in memorialna območja kot posebna kategorija varstva naravne in kulturne dediščine« v Slovenski Bistrici. Ekskurzija: Madžarska. Volilna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila maja v Bistrici ob Sotli, na kateri je bil za predsednika izvoljen Aleš Arih.

Vsebinski poudarki: večja skrb za popularizacijo kulturne dediščine kot tudi za strokovno izobraževanje zaposlenih v stroki s pomočjo posvetovanj in delovnih srečanj. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije, sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a in v izdajateljskem svetu zveznega zbornika. Društvo je podelilo jubiljena priznanja in nagrade Zveze konservatorskih društev Jugoslavije (prejemniki: Anka Aškerc, Ivan Bogovčič, Dinko Gregorin, Sonja Hoyer, Tone Mikeln, Janez Mikuž, Mirko Šoštarič, Stojan Ribnikar, France Vardjan in Momo Vuković). Posvet: »Zgodovinska in memorialna območja kot posebna kategorija varstva naravne in kulturne dediščine« v Slovenski Bistrici. Ekskurzija: Madžarska. Volilna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila maja v Bistrici ob Sotli, na kateri je bil za predsednika izvoljen Aleš Arih.

Vsebinski poudarki: večja skrb za popularizacijo kulturne dediščine in strokovno izobraževanje zaposlenih. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Odmevna je bila udeležba na letni skupščini ZKDJ v Skopju, saj so bili udeleženci na skupščini soočeni s tem, da v Jugoslaviji nimamo zbranih niti osnovnih podatkov o spomenikih, kaj šele o dediščini. Kolikor zavodov, toliko različnih spomeniškovarstvenih služb oziroma načinov varovanja naravne in kulturne dediščine. Predlog spremembe statuta in reorganizacija društva v tri sekcije, sekcija za naravno dediščino, sekcija za kulturno dediščino in sekcija za restavratorstvo. Posveti: »Prenova« − dvodnevni posvet konservatorjev in umetnostnih zgodovinarjev v Piranu. Povod za posvet je bila razstava arhitekta Borisa Podrecce. Delovno srečanje restavratorjev v Ljubljani v soorganizaciji z Restavratorskim centrom. Predstavljenih je bilo osem referatov in praktični prikaz restavriranja; »Etnološka dediščina brez namembnosti« − dvodnevno posvetovanje konservatorjev etnologov v Piranu. Referati so bili objavljeni v samostojni brošuri; »Meritve na objektih kulturne dediščine« v Ljubljani. Predstavljenih je bilo šest referatov in praktični prikaz meritev; »Problematika varovanja tehniške dediščine na Slovenskem« v Idriji. Predstavljenih je bilo osem referatov, žal pa odziv s strani zaposlenih na Zavodu ni bil pričakovan. Ekskurzija: Italija: Sicilija (od 4. do 11. oktobra), vodil jo je Janez Mikuž. Redna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Mariboru (9. in 10. april). Na posvetu je bilo predstavljenih dvanajst najpomembnejši konservatorskih akcij v Sloveniji. Izdana je bila publikacija.

Vsebinski poudarki: večja skrb za popularizacijo kulturne dediščine in strokovno izobraževanje zaposlenih. Sodelovanje z Zvezo konservatorskih društev Jugoslavije in sekcijo jugoslovanskega ICOMOS-a. Odmevna je bila udeležba na letni skupščini ZKDJ v Skopju, saj so bili udeleženci na skupščini soočeni s tem, da v Jugoslaviji nimamo zbranih niti osnovnih podatkov o spomenikih, kaj šele o dediščini. Kolikor zavodov, toliko različnih spomeniškovarstvenih služb oziroma načinov varovanja naravne in kulturne dediščine. Predlog spremembe statuta in reorganizacija društva v tri sekcije, sekcija za naravno dediščino, sekcija za kulturno dediščino in sekcija za restavratorstvo. Posveti: »Prenova« − dvodnevni posvet konservatorjev in umetnostnih zgodovinarjev v Piranu. Povod za posvet je bila razstava arhitekta Borisa Podrecce. Delovno srečanje restavratorjev v Ljubljani v soorganizaciji z Restavratorskim centrom. Predstavljenih je bilo osem referatov in praktični prikaz restavriranja; »Etnološka dediščina brez namembnosti« − dvodnevno posvetovanje konservatorjev etnologov v Piranu. Referati so bili objavljeni v samostojni brošuri; »Meritve na objektih kulturne dediščine« v Ljubljani. Predstavljenih je bilo šest referatov in praktični prikaz meritev; »Problematika varovanja tehniške dediščine na Slovenskem« v Idriji. Predstavljenih je bilo osem referatov, žal pa odziv s strani zaposlenih na Zavodu ni bil pričakovan. Ekskurzija: Italija: Sicilija (od 4. do 11. oktobra), vodil jo je Janez Mikuž. Redna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Mariboru (9. in 10. april). Na posvetu je bilo predstavljenih dvanajst najpomembnejši konservatorskih akcij v Sloveniji. Izdana je bila publikacija.

Vsebinski poudarki: Ob zaključku svojega mandata je Aleš Arih opozoril na vse večjo gospodarsko krizo, ki vpliva na kulturo, vendar pa je kriza dala tudi večje zavedanje o pomenu in ohranjanju naše kulturne dediščine, ki predstavlja kulturno identiteto našega naroda. Pohvalil je prizadevanja mesta Ptuj pri obnovi, saj se mesto lahko pohvali z več uspešnimi prenovami. Žal pa mesto ne zna izkoristiti svojega potenciala za turistični razvoj. Po začetnih organizacijskih težavah je društvo z imenovanjem Nejke Batič za tajnico društva in Sonje Tomše za računovodkinjo spet začelo delovati. Društvo sledi začrtanim ciljem, in sicer na področju izobraževanja, popularizacije in reorganizacije društva. Ekskurzije: Mežica (rudnik), Topla, Peca in Kopriva (1. in 2. junij) v organizaciji sekcije za naravno dediščino; Češkoslovaška: Bratislava, Kutna Hora, Slavkov, Tabor, Praga … z vodstvom in programom, ki so ga pripravili češkoslovaški kolegi (od 26. septembra do 2. oktobra). Volilna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila 15. in 16. aprila na Ptuju, za predsednico je bila izvoljena Sonja Ana Hoyer.

Vsebinski poudarki: sprememba statuta, sprejetje pravilnika o nagradah in priznanjih, poimenovanje nagrade, izdelava protokola podelitve nagrade. Izdelava nove izkaznice društva. Priprava celostne podobe društva. Razstava arhitekta konservatorja Jova Grobovška s fotografijami z ekskurzij. Posveti: »Ustvarjalnost in konservatorstvo« v Piranu (11. in 12. oktober), kot uspešen poskus obujanja dialoga med arhitekti in konservatorji. Prispevki so bili objavljeni v Varstvu spomenikov, št. 33. Ekskurzije: Gorjanci (Trdinov vrh) in Bela krajina (Drašiči) v organizaciji sekcije za naravno dediščino (16. in 17. oktober); otoki Srednje Dalmacije, ekskurzijo je pripravil kolega Joško Belamarić skupaj s sodelavci Regionalnega zavoda za varstvo spomenikov v Splitu. Redna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi v Slovenj Gradcu (9. junij). Sprejet je bil pravilnik o Stelètovi nagradi in priznanjih.

Vsebinski poudarki: Od tega leta društvo podeljuje Stelètovo nagrado in priznanja za najvišje dosežke pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Stanovska nagrada se imenuje po začetniku konservatorstva v Sloveniji, dr. Francetu Stelètu. Dogodek je od tedaj tradicionalno v veliki dvorani Narodne galerije in je vsakokrat medijsko odmeven. Prvi prejemnik nagrade za življenjsko delo februarja je bil dr. Nace Šumi. Prejemniki Stelètovega priznanja so bili: Stojan Ribnikar, Miha Pirnat, Jože Požauko. Ekskurzije: Snežna jama, Solčava in Robanov kot v organizaciji Sekcije za naravno dediščino (20. september); Dubrovnik (Dubrovnik, Ston, otoki Lopud, Šipan, Mljet) v sodelovanju z dr. Nado Grujić iz Umetnostnozgodovinskega inštituta na Filozofski fakulteti v Zagrebu, dubrovniškim Zavodom za varstvo spomenikov in Zavodom za obnovo Dubrovnika (od 6. do 13. maja).

Vsebinski poudarki: Delo društva zaznamuje vojna za samostojno Slovenijo in vojna na Hrvaškem. Stiki s hrvaškimi kolegi in kolegi drugih jugoslovanskih republik so bili začasno prekinjeni. Društvo je skupaj z Umetnostnozgodovinskim društvom, Slovenskim muzejskim društvom in Društvom likovnih kritikov oblikovalo skupni protest proti agresiji in uničevanju kulturne dediščine, ki je bil poslan na 140 naslovov, preveden v angleščino pa tudi vsem tujim inštitucijam s področja varstva dediščine. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 21. februarja. Prejemnica nagrade za življenjsko delo je bila Andreja Volavšek, prejemniki priznanj pa: Viktor Gojkovič, Robert Križan, Robi Turk ter skupina za prenovo cerkve sv. Donata v Piranu (Tone Mikeln, Boris Podrecca, Alenka in Gregorij Pintar). Ekskurzije: Gorenjska in naravni rezervat na izlivu Soče v morje v Italiji v organizaciji Sekcije za naravno dediščino; Škotska, izvedena v dveh skupinah (maj). Strokovna ekskurzija na Hrvaško je zaradi vojne odpadla. Volilna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Kranju (13. november), na kateri je bila za predsednico izvoljena Nika Leben.

Vsebinski poudarki: strokovno predavanje dr. Daria Almsbergarja iz Trsta, ki je predstavil sodobne metode monitoringa in neinvazivnih raziskav na stavbni dediščini. Ogled razstave o Keltih v Benetkah pod strokovnim vodstvom dr. Staneta Gabrovca. Jovo Grobovšek je imel razstavo fotografij z društvenih ekskurzij v Galeriji sv. Donata v Piranu. Predstavitev knjige Sonje Hoyer o Tartinijevi hiši. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 21. februarja. Prejemnika nagrade za življenjsko delo sta bila Stane Petrlin in dr. Ivan Stopar. Prejemniki Stelètovega priznanja so bili: za prenovo kužnega znamenja v Mariboru Janez Mikuž, Viktor Gojkovič in Marija Teržan, za prezentacijo ville rustice na obrobju Maribora Mira Strmčnik Gulič, Marija Tušek Lubšina, Ivan Tušek, Stanko Gojkovič, Irena Kranjc Horvat in Marlenka Habjanič, za prenovo gradu Dobrovo Mitja Mozetič, Robert Červ in Danilo Remc. Posveti: o restavriranju orgel v sodelovanju z Restavratorskim centrom in kranjskim zavodom v Kamniku; o muzejih na prostem v sodelovanju s kranjskim zavodom v Kranju; o urbanistični in arhitekturni podobi Murske Sobote v sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim društvom ter Občino Murska Sobota. Ekskurzije: restavratorski center na San Servolu v Benetkah; etnološki park v Gradcu; Južna Tirolska v sodelovanju z Inštitutom Ladini iz St. Martina v Dolomitih; Italija: Pompeji, Vezuv, Herkulaneum, Neapelj, Stromboli, park dvorca v Caserti (od 25. do 30. maja); slovenski Kras in Goriška brda v organizaciji Sekcije za naravno dediščino (30. september in 1. oktober). Volilna skupščina s predstavitvami aktualnih spomeniškovarstvenih akcij in strokovnimi ogledi (Idrija z okolico) je bila 12. in 13. novembra v Novi Gorici.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 19. februarja. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Miha Pirnat. Prejemniki priznanj so bili: Milan Sagadin, Franc Vardjan in Ivan Bogovčič, za prezentacijo ostalin poznorimske cerkve na Ajdni, ter Mira Ivanovič in Friderik Kolšek. Ekskurzije: Notranjska (22. september); Italija: Benetke z ogledom razstave o obnovi Markovega stolpa; Italija: Vicenza, Pordenone, Bassano dell Grapa (3. in 4. september); Avstrija (samostani); Portugalska (od 21. do 28. maja). Volilna skupščina s simpozijem o prenovi Ptuja je bila oktobra na Ptuju, na kateri je bil za predsednika izvoljen Janez Kromar.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 3. marca. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila dr. Iva Curk, prejemniki priznanj pa: Nada Osmuk, dr. Sonja Ana Hoyer in Občina Ptuj. Ekskurzija: Italija: Sardinija. Redna skupščina je bila 6. in 7. oktobra v Kočevju, v okviru katere smo si pod vodstvom ljubljanskih kolegov ogledali Miklovo hišo, Šeškov dom, Kočevsko Reko in Kostel. 1995 – predsednik Janez Kromar Vsebinski poudarki: predavanje Vicenzo Cazzano na temo vrtov (29. september). Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 21. februarja. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Mirko Šoštarič, prejemniki priznanj pa: Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine za uspešno obnovo gradu Polhov Gradec, Vito Hazler in Mitja Ferenc. Ekskurzija: Italija: Apulija (od 4. do 10. junija). Redna letna skupščina s posvetom je bila oktobra na Otočcu z zaključkom strokovnih ogledov v Beli krajini.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 5. marca. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil dr. Marijan Slabe, prejemniki priznanj pa: Ivan Bogovčič, Marinka Dražumerič in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine za prenovo Plečnikovih tržnic. Ekskurzija: Provansa v Franciji (od 8. do 15. junija). Volilna letna skupščina s strokovnimi ogledi je bila oktobra v Postojni.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 6. marca. Ob dogodku je bila razstava o nagrajencih v prostorih zavoda na Salendrovi 4 v Ljubljani. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil dr. Emilijan Cevc, prejemniki priznanj pa: Andrej Hudoklin, Aleš Arih in Mira Ličen Krmpotić. Ekskurzija: Grčija: Korint, Epidavros, otoki Hidra, Egina in Angistri, Atene (od 2. do 11. junija). Redna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila novembra v Piranu.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 26. marca. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila Olga Zupan, prejemnice priznanj pa: Nejka Batič, Nika Leben in Branka Primc. Ekskurzije: Italija: vila Manin Passariano in razstava o italijanskih parkih v Gonarsu (22. oktober); Poljska. Volilna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Laškem 19. in 20. oktobra.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 26. marca. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila Olga Zupan, prejemnice priznanj pa: Nejka Batič, Nika Leben in Branka Primc. Ekskurzije: Italija: vila Manin Passariano in razstava o italijanskih parkih v Gonarsu (22. oktober); Poljska. Volilna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Laškem 19. in 20. oktobra.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 24. marca. Prejemnik nagrade za življenjsko delo je bil dr. Cene Avguštin, prejemniki priznanj pa: Irena Čuk, Renata Pamić, pater Janez Šamperl in Odbor za cerkveno obnovo cerkve sv. Duh pod Ojstrico. Ekskurzija: Nemčija: Regensburg, Nürnberg, Berlin, Dresden, Weimar (od 28. maja do 4. junija). Redna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila 18. in 19. novembra v Škofji Loki.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 7. maja. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Momo Vuković, prejemniki priznanj pa: Alenka Železnik, Jelka Skalicky in Vladimir Knific. Ekskurzija: Italija: Gradež, Oglej in Čedad (10. november). Redna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila 26. in 27. oktobra na Restavratorskem centru v Ljubljani.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 18. aprila. Ob dogodku je bila tudi razstava o nagrajencih v novoodprtih prostorih Spomeniškovarstvenega centra na Rimski cesti 1. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil dr. Sergij Vrišer, prejemniki priznanj pa: Svjetlana Kurelac, Alenka Kolšek in Odbor za prenovo cerkve sv. Gervazija in Protazija v Rovtu pod Menino. Volilna letna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila novembra v Krškem, na kateri je bila za predsednico izvoljena Alenka Železnik.

 Vsebinski poudarki: To leto je bilo prelomno pri načinu sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo, ki je uvedlo javni poziv za izbor javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske dejavnosti in knjižnične dejavnosti za dve leti. Potrebno je bilo urediti seznam članov in narejene so bile pristopne izjave. Ker je bilo društvo v finančni krizi, se je podelitev Stelètovih nagrad in priznanj izvedla s pomočjo donacij. Prav tako so bile vse ostale aktivnosti s področja izobraževanja narejene s pomočjo članov društva, ZVKDS in donacij. Na redni letni skupščini je bil sprejet Etični kodeks. Pridobljen je bil status »Društva v javnem interesu s področja kulture«, ki je pogoj za kandidiranje za sredstva Ministrstva za kulturo. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 27. marca, razstava o nagrajencih je bila v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Stojan Ribnikar, prejemnika priznanj pa: Tone Marolt in Kartuzija Pleterje. Posveti: grad Jablje, vodila Damjana Pečnik in Aleš Hafner (5. maj); »Varstvo grajskih ruševin – spomeniškovarstveni vidiki«, prvi del v Žužemberku je bil organiziran na pobudo ministrice Andreje Rihter in ob sodelovanju novomeškega zavoda (27. junij), drugi del pa v Celju (19. september). Ekskurzije: Benetke v sodelovanju s podjetjem Tondach (oktober); Dalmacija pod vodstvom glavnega konservatorja Miljenka Domijana (maj); Koper: ogled in pogovor o obnovitvenih delih na kupoli cerkve Karmelske Matere božje, vodila Mojca Guček (21. november). Redna letna skupščina s posvetom »Konservatorski in restavratorski program« ter s strokovnimi ogledi je bila na Pohorju (17. in 18. oktober).

Vsebinski poudarki: povezovanje stanovskih društev in organizacija skupnih izobraževalnih in drugih vsebin. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 20. marca v Narodni galeriji, razstava o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil dr. Marijan Zadnikar, prejemniki priznanj pa: Damjana Pečnik, Aleš Sotler in Anton Polenc. Posveti: »Požarna varnost« v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije v Slovenski Bistrici (2. oktober); o uporabi laserja (16. oktober); o dendrokronologiji v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Restavratorskim centrom (14. november); o prenovi dvorca Novo Celje v sodelovanju z ZAG-om in OE Celje (27. november). Delavnica: desetdnevna mednarodna delavnica na temo apna v Spodnjih Praprečah v sodelovanju z Restavratorskim centrom (od 19. do 29. maja). Ekskurzije: Avstrija: Gradec – Mesto evropske kulture 2003 z ogledom razstave »Jože Plečnik und Ljubljana« (14. februar); Videm z ogledom arheološke razstave »Roma sul Danubio« pod vodstvom Maurizia Buora ter ogled Ogleja in Gradeža (7. marec); Prekmurje (11. april); Rogatec (10. oktober); Rim (od 6. do 9. novembra); tovarna Kema Puconci (16. december). Skupščina s posvetom »Statična sanacija kulturnih spomenikov« je bila v Bovcu in ogledi spomenikov v Posočju (23. in 24. oktober).

Vsebinski poudarki: obeležitev 80-letnice prvega dobitnika Stelètove nagrade, dr. Naceta Šumija, v sodelovanju s Slovenskim umetnostnozgodovinskim društvom v gradu Fužine (21. maj). Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 26. marca, o nagrajencih razstava v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Tone Mikeln, prejemniki priznanj pa: Ivo Gričar, Rado Zoubek in Stanislav Gradišnik. Predavanja: »Arhitekturno konservatorstvo«, predavala prof. dr. Leo Scmidt in dr. Alex Klausmaier s Katedre za arhitekturno konservatorsvo Univerze v Cottbusu; »Ekonomska vrednost dediščine, vzori iz Anglije«, predaval Boris Deanovič (3. marec). Posvet: Fotogrametrija, vodila Mojca Kosmatin Fras (4. februar). Ekskurzije: Jordanija (od 2. do 9. maja); Vzhodna Nemčija: Naumburg, Quidlinburg, Leipzig z ogledom strokovnega sejma Denkmal (od 27. do 29. oktobra); Gorica in Čedad (23. januar). Redna skupščina s posvetom »UNESCO dediščina« je bila v Brežicah in ekskurzija po Posavju (14. in 15. oktober).

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 31. marca z razstavo o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Ivan Bogovčič, prejemniki priznanj pa: Mateja Kavčič, Aleš Hafner in Martin Pamič. Pod okriljem društva je začela delovati skupina Docomomo Slovenija s številnimi aktivnostmi. Predstavitve in predavanja: nedestruktivne raziskovalne metode na primeru gradu Pišece (dr. Vlatko Bosiljkov iz ZRMK in Tomaž Golob iz OE Novo mesto, 18. april); metode zaščite kulturne dediščine z zaplinjevanjem, predstavil Zavod za zdravstveno varstvo; Inšpektorat za kulturno dediščino, predstavila Nejka Batič in Aleksander Vidmar; prenova dvorca Schlosshof v Avstriji v Dornavi, predstavili avstrijski konservatorji v soorganizaciji z Umetnostnozgodovinskim društvom (26. september); »Zasteklitve gotskih oken v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem«, predstavil dr. Robert Peskar (6. oktober). Posveti: Muzeji na prostem na stičišču novih poti kulturne dediščine v Kopru, mednarodni posvet z razstavo (12. maj). Ekskurzije: Trideželni park Goričko – Raab – Őrség, srečanje s slovenskim veleposlanikom na Madžarskem, srečanje s slovensko manjšino v Porabju, oddaja na radiu Monošter (6. april); Unesco dediščina na Saškem (junij). Volilna skupščina s posvetom »Projekti celovite obnove arhitekturnega spomenika – Italijanske izkušnje CICOP-Italija« je bila v Izoli in s strokovnimi ogledi po slovenski obali, za predsednico je bila izvoljena Damjana Pečnik (20. in 21. oktober).

Vsebinski poudarki: organizacija strokovnih ogledov z namenom, da se poveča pretok informacij o aktualnih prenovah in problematiki, s katero se pri svojem delu dnevno srečujemo, istočasno motivacija za konstruktivno izmenjavo izkušenj; sodelovanje z ostalimi stanovskimi društvi. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 26. marca z razstavo o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila Anka Aškerc, prejemniki priznanj pa: Bernarda Jesenko Filipič, Bogdan Badovinac in Natalija Planinc. Predstavitev: razstava iz leta 2005 o Muzejih na prostem na Slovenskem – na stičišču novih poti kulturne dediščine, in sicer v muzeju na prostem Gerersdorf na Gradiščanskem na pobudo Zavoda Rogaška dediščina – Rogatec (13. maj). Predavanja: »Odpiranje opuščenih kamnolomov za potrebe restavratorskih posegov na spomenikih kulturne dediščine«; »Možnosti sodelovanja v evropskih projektih in Evropska gradbena platforma« – predavanje dr. Wolfanga Kippesa, direktorja podjetja Schloß Schönbrunn, Kultur- und Betriebs G.m.B.H, (13. december); udeležba nekaterih članov na lastne stroške na Unescovi konferenci o pokopališčih v Modeni: Monumental Cemeteries: Knowledge, Conservation and Innovation (od 3. do 5. maja). V sklopu društva je še naprej delovalo združenje Docomomo Slovenija z organizacijo mednarodnega simpozija na temo »Prenova vidnega betona« (19. maj). Ekskurzije: Italija: Ferrara, Vicenza, Mantova, z ogledom strokovnega sejma Restauro v Ferrari, na katerem se je prvič predstavi tudi ZVKDS, Restavratorski center; Hrvaška: Dubrovnik, na povabilo kolegov konservatorjev in restavratorjev iz Dubrovnika (štiri dni v septembru); Prapreče, cerkev sv. Luke z diskusijo (16. junij); grad Snežnik (15. september). Skupščina s posvetom »Interpretacija dediščine in predstavitev prenove kompleksa Stara Sava« v soorganizaciji OE Kranj je bila v Kranjski Gori (23. in 24. november).

Vsebinski poudarki: strokovno povezovanje in izpopolnjevanje na podlagi tematskih srečanj in strokovnih ekskurzij z izmenjavo strokovnih izkušenj in pogledov. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 30. marca, razstava o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnik nagrade za življenjsko delo je bil dr. Peter Fister, prejemniki priznanj pa: Neva Sulič Urek, mag. Barbka Gosar Hirci in Matjaž Brojan. Delavnica: Gornja Radgona, spoznavanje materialov pri obnovi kulturne dediščine z ogledom Špitala, soorganizator Kema Puconci. Ekskurzije in ogledi: Zagreb, v sodelovanju s kolegi iz Mestnega zavoda za zaščito kulturnih in naravnih spomenikov in Hrvaškega restavratorskega zavoda; Mariborsko Pohorje, ogled in predavanje o obnovitvenih delih Hotela Bellevue; grad Snežnik, ogled in strokovni pogovor o problematiki obnove; Portorož, ogled in predstavitev obnove hotela Palace; Južna Češka v sodelovanju z dr. Damjanom Prelovškom in kolegi iz The national insitute for the protection and conservation of monuments and sites iz Čeških Budejovic. Redna letna skupščina s posvetom »Prenova secesijske arhitekture v Ljubljani« v sodelovanju z OE Ljubljana in razstavo v Spomeniškovarstvenem centru »Večstanovanjska gradnja v Ljubljani: vrednotenje, obnova in vzdrževanje« (oktober).

Vsebinski poudarki: strokovno povezovanje in izpopolnjevanje na podlagi tematskih srečanj in strokovnih ekskurzij. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj z razstavo in priložnostno zloženko je bila 30. marca. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila dr. Sonja Ana Hoyer, prejemniki priznanjpa: mag. Nika Leben, Marija Radmilovič in Andrej Grobelnik. Jubilej: 80-letnica dr. Ivana Stoparja v Celju, srečanje v soorganizaciji z ZVKDS in Zavodom za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje; pri predstavitvi jubilanta in njegovega opusa so sodelovali: Anka Aškerc, dr. Nataša Golob, Igor Sapač, mag. Gojko Zupan, Janez Lombergar, Meta Pipan in Svjetlana Kurelac. Ekskurzije: Bela krajina, v sodelovanju z OE Novo mesto (20. marec); Bosna: Jajce, Travnik, Sarajevo in Visoko, s poudarkom na problematiki povojne prenove in v sodelovanju s kolegi iz kantonalnih zavodov za zaščito spomenikov (od 11. do 14. junija). Redna letna skupščina v Mariboru s tematskim posvetom »Maribor − mestno jedro, mestni rob in okolica« z ogledi v sodelovanju z OE Maribor (oktober), za predsednico je bila izvoljena Danijela Brišnik.

Vsebinski poudarki: širša medijska pozornost Stelètovih nagrajencev in njihovega dela z razstavo in publikacijo »Dve desetletji podeljevanja Stelètovih nagrad in Stelètovi nagrajenci za leto 2009«, v kateri so bili predstavljeni vsi dosedanji prejemniki Stelètove nagrade in aktualni Stelètovi nagrajenci. Za promocijo društva so bile namenjene majice z logotipom SKD društva, vzpostavljena je bila spletna stran. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj z razstavo o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru je bila 29. marca. Prejemnik Stelètove nagrade za življenjsko delo je bil Janez Mikuž, prejemniki priznanj pa: Ksenija Kovačec Naglič, Maja Avguštin in Iztok Premrov. Predstavitve: izdelava skodel od izbire lesa do prekrivanja objektov s strani Skodlarstva Bojan Koželj v Stahovici (12. februar); zunanje ureditve v historičnih naseljih in območjih kulturne dediščine v Ljubljani (19. april). Posveti: »Predstavitev celovite obnove Moderne galerije v Ljubljani« z ogledom (14. december); »Obnova in zaščita objektov kulturne dediščine« v sodelovanju s podjetjem ARP iz Ljutomera, Ljubljana (17. maj). Srečanje: v Narodnem muzeju 8. januarja v organizaciji Slovenskega arheološkega društva, ICOMOS-a in SKD-ja, ogled arheološkega filma »V senci orlov« (All‘ombra delle aquile) in razstav v Narodni galeriji: Faksmilirani natis Iconothece Valvasoriane in Risba na Slovenskem I v letih 1870–1950. Predavanje: »IQ TERM izolacija objektov kulturne dediščine«, v sodelovanju s podjetjem ARP iz Ljutomera, Celje (15. julij); »Energetska sanacija zavarovanih stavb; predhodne arheološke raziskave − metoda podvrtavanja; izraba sončne energije na območjih kulturne dediščine« v Ljubljani (3. december). Ekskurzija: Hrvaška: Zadar in Nin, v sodelovanju s hrvaškimi kolegiogled obeh mest, Muzeja antičnega stekla, Arheološkega in Narodnega muzeja, Muzeja mesta Nin terštevilnih kulturnih spomenikov (30. september in 1. oktober). Redna letna skupščina s tematskimi predavanji in strokovnimi ogledi je bila v sodelovanju z OE Novo mesto v Novem mestu (21. in 22. oktober).

Vsebinski poudarki: organizacija in izvedba mednarodnega strokovnega posveta Dornava 2011 v spomin na pokojno kolegico Alenko Kolšek, odlično poznavalko zgodovinskih vrtov, z namenom opozoriti na nujno in zahtevno prenovo dvorca in parka; začetek strokovnih izobraževanj pod imenom »Mala šola konservatorstva«. Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 29. marca, razstava v rimskem lapidariju Narodnega muzeja Slovenije z naslovom »Nascitur non fit, Stelètovi nagrajenci za leto 2010«, v kateri so bili predstavljeni Stelètovi nagrajenci ter življenje in delo dr. Franceta Stelèta. Razstava je nato gostovala še v avli graščine Rotenturn v Slovenj Gradcu in prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila Mira Strmčnik Gulič, prejemniki priznanj pa: Tanja Hohnec, Eva Sapač ter Sarah in Keith Hogg. Prvič v 40 letih delovanja društva je bil izdan Bilten SKD. Mala šola konservatorstva: »Šaleški sklop kulturne dediščine« z ogledom obnovljene Grilove domačije v kraju Šentjanž na Peči (danes Vinska Gora), nedavno odprtega Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in obnovljene Mayerjeve vile v Šoštanju, s predstavitvijo uspešnega modela pridobivanja evropskih sredstev za obnovo kulturnih spomenikov s strani Občine Šoštanj (22. april); »Avtohtoni kamen, njegova obdelava in uporaba« v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje, sodelovali: Mapei Grosuplje, podjetje Skosal, Mineral, predstavniki Prirodoslovnega muzeja, Zavoda RS za varstvo narave in OE Maribor. Posvet: »Vrtna arhitektura 18. stoletja v Srednji Evropi. Raziskovanje,rekonstruiranje, ohranjanje«, dvorec Dornava, SKD v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Občino Dornava (18. november). Ekskurzija: Nemčija: Porurje z okolico, v sodelovanju sorodnih društev (od 1. do 5. junija). Volilna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Kranju ob sodelovanju OE Kranj (27. in 28. oktober), za predsednico je bila izvoljena Judita Podgornik Zaletelj.

Vsebinski poudarki: Podelitev Stelètove nagrade in priznanj je bila 26. marca z razstavo o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila dr. Nataša Štupar Šumi, prejemniki priznanj pa: Alenka Horvat, Maruša Zorec in Smiljan Simerl. Mala šola konservatorstva: Vipava, ogled in predstavitev obnove Lanthierijevega dvorca v Vipavi v sodelovanju z OE Nova Gorica (december).

Vsebinski poudarki: Redna letna skupščina s tematskim posvetom in strokovno ekskurzijo je bila v Goriških brdih, v sodelovanju z OE Nova Gorica (24. in 25. januar). Podelitev Stelètove nagrade in priznanja je bila 8. aprila izjemoma v Mestnem muzeju v Ljubljani, razstava o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnica Stelètove nagrade za življenjsko delo je bila Alenka Železnik, prejemniki priznanj pa: Marinka Dražumerič, Miran Ježovnik in Mirko Lavbič. Mala šola konservatorstva: Romarska cerkev na Ptujski Gori, predstavitev obnovitvenih del in problematike z OE Maribor, vodil dr. Robert Peskar (30. januar); Predstavitev posegov na kulturnih spomenikih: Valvasorjev kompleks, Metzingerjeva hiša in grad Rajhenburg v občini Krško, v sodelovanju z OE Ljubljana (14. marec); Predstavitev posegov v gradu Brežice v sodelovanju z OE Novo mesto (24. april); Prikaz gašenja apna ob apnenici na gradu Grm v Novem mestu v sodelovanju z OE Novo mesto (4. maj); Nova spoznanja v gradbeništvu, spoznavanje različnih materialov in seznanitev z različnimi načini raziskav in dokumentiranjem, v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo in Ivanom S. Klanečkom iz Maribora (12. junij). Publikacija: Zbornik predavanj simpozija o zgodovinskih parkih in Dornavi, ki je potekal jeseni 2011 v Dornavi, s prispevki 14 domačih in tujih avtorjev. Ekskurzija: Avstrija: Koroška, v sodelovanju s kolegi konservatorji iz »Landeskonservatorat für Kärnten« pod vodstvom mag. Gorazda Živkoviča (22. in 23. oktober). Volilna skupščina z ogledom Pirana (22. november), za predsednika je bil izvoljen dr. Robert Peskar.

Vsebinski poudarki: sanacija finančnega stanja društva ter priprava in izvedba strokovnega programa (ekskurzije in ogledi razstav). Podelitve Stelètove nagrade in priznanj zaradi finančne situacije ni bilo možno izvesti. Posveti: »Osvetljevanje kulturne dediščine in svetlobno onesnaževanje« v Ljubljani. Ekskurzije: Avstrija: Salzburg z okolico in ogled strokovnega sejma Monumento (januar); London z ogledom razstave Vikingi in srečanje s kolegi iz English Heritage (9. do 12. april); Istra: Novigrad,Sv. Petar u Šumi, Oprtalj, v sodelovanju z istrskimi kolegi konservatorji (5. in 6. junij). Redna skupščina v soorganizaciji OE Celje s predavanji in ogledom je bila v Vitanju (24. oktober).

Vsebinski poudarki: nadaljevanje strokovnega dela društva s poudarkom na izobraževanju; priprava biltena ob 45-letnici SKD, posodobitev spletnih strani društva. Izjemoma smo Stelètovo nagrado in priznanja podelili za dve leti, 2013 in 2014. Podelitev je bila 1. junija v steklenem delu Narodne galerije, razstava o nagrajencih v Spomeniškovarstvenem centru. Prejemnika Stelètove nagrade za življenjsko delo sta bila Stanislav Gojkovič in Jovo Grobovšek, prejemniki priznanj za leto 2013 pa: delovna skupina konservatorjev etnologov ZVKDS, ki je priznanje prejela za uspešno in do sedaj največjo izvedbo obnovitvenih posegov v objekte kulturne dediščine v Programu razvoja podeželja v obdobju 2007–2013, Andreja Mihelčič Koželj in župnik Janez Ferkolja, Milena Antonić, mag. Dušan Štepec in Občina Kidričevo. Mala šola konservatorstva: »Ptuj, dominikanski samostan in problematika celovitih prenov kulturnih spomenikov« (24. februar); »Metode varstva lesene stavbne dediščine – konservatorske in restavratorske izkušnje na primeru muzeja na prostem v Šentrupertu« (18. september). Posvet: Kulturni turizem in konservatorstvo, Novo mesto, predavanje je izvedel dr. Harold Goodwin z univerze v Leedsu. Ekskurzije: Kras s poudarkom na ogledu del Maxa Fabiania; Posočje s spomeniki 1. svetovne vojne; Furlanija z ogledom popotresne sanacije in izmenjavo mnenj s strokovnjaki iz Italije. Voden ogled prenove Plečnikove hiše v Ljubljani (19. oktober); Izola, ogled del na ostankih rimske vile (31. avgust). Volilna skupščina s posvetom in strokovnimi ogledi je bila v Kidričevem (18. in 19. oktober).

sodelovanje, promocijo dejavnosti in izdajanje publikacij. Promocija je zajela predstavitev Biltena SKD oziroma praznovanje 45 let delovanja SKD ter podelitev Stelètove nagrade in priznanj. Ekskurzija: Salzburg, obisk sejma Monumento (29. in 30. januar).