Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju

Župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju – Njeno obličje in pomen

Slovensko konservatorsko društvo je v svojo založniško dejavnost uvrstilo izdajanje posebnih monografij, katerih namen je širši javnosti predstaviti pomembnejše kulturne spomenike ali druge teme, povezane z našo kulturno preteklostjo, njeno dediščino in njenim varstvom. Cilj tovrstnih knjižnih predstavitev je večplasten. Po eni strani želimo poudariti najpomembnejše materialne ostaline preteklosti posameznih krajev ali območij, po drugi pa poglobiti vedenje o tej dediščini, kajti vedenje je hkrati sprejemanje, in kar sprejmemo, to navadno tudi ohranjamo. Vendar naše kulturne dediščine in vedenja o njej ne ohranjamo zato, da bi ohranili našo zgodovino, temveč da bi ohranili ali ohranjali tudi našo prihodnost. Ta namreč brez zavedanja preteklosti ni mogoča v takšni meri in stopnjah, da bi lahko ustrezno zadovoljila človekove potrebe, povezane tako z gospodarskim in družbenopolitičnim kot tudi kulturnim, verskim ali duhovno pogojenim bivanjem. Ni slučaj, da je prva v seriji monografij posvečena župnijski cerkvi sv. Kancijana v Kranju.

Z vidika zgodovine stavbarstva gre namreč za najpomembnejšo arhitekturno stvaritev srednjega veka v osrednji Sloveniji in drugo najpomembnejšo oziroma najvplivnejšo stavbo tega obdobja pri nas. Kot tako jo poznamo že vrsto desetletij, zato je razumljivo, da je seznam piscev, ki so jo doslej obravnavali, izredno dolg. Kljub temu pa cerkev še ni doživela poglobljene monografske obravnave, čeprav je zbornik z naslovom Pod zvonom sv. Kancijana, ki je leta 1991 obeležil 500-letnico dokončanja izgradnje cerkvene stavbe, še najbolj ambiciozno zastavljen poskus predstavitve njene plemenite arhitekture, opreme in njenega širšega kulturnega pomena. A od takrat je minilo 25 let, medtem je večji del notranjosti stavbe doživel celovito prenovo, predhodne raziskave, ki so spremljale obnovitvena dela v ladji, pa so razkrile tudi nekaj zanimivih drobcev, pomembnih za dopolnitev dosedanjega vedenja o stavbi in njeni preteklosti. Če k temu dodamo še nekatere nove ugotovitve različnih raziskovalcev slovenske poznogotske arhitekture, imamo na dlani več kot dovolj razlogov za novo knjigo – to, ki je pred vami. Seveda namen monografije ne bi bil dosežen, če bi se omejili zgolj na predstavitev rezultatov novejših znanstvenih raziskav, stavbnih preiskav arhitekturne lupine in restavratorskih posegov. Namreč pomemben vsebinski segment predstavlja tudi oris najstarejšega obdobja v zgodovini cerkvene stavbe in njenih najstarejših materialnih ostalin, ki so prišle na dan z arheološkim raziskovanjem. Gre za rezultate arheoloških raziskav v cerkvi in njeni neposredni bližini, ki so že bili objavljeni, med drugim že v zgoraj omenjeni publikaciji, a jih tokrat razodevamo v drugačni luči, ki skuša skupaj z novo interpretacijo stavbne zasnove na novo osvetliti cerkveno obličje in pomen. Čeprav rezultati in ugotovitve temeljijo na arheoloških in drugih znanstvenih raziskavah ter v manjši meri na konservatorsko-restavratorskih preiskavah, je knjiga namenjena najširšemu krogu občinstva, zato je napisana v poljudno-znanstveni obliki. Ker pa želimo zagotoviti maksimalno verodostojnost zapisanega, je besedilo opremljeno z ustreznim znanstvenim aparatom, se pravi s sistemom opomb, ki zagotavlja preverljivost izvora podatkov. Takšna sledljivost namreč v prihodnosti omogoča nadaljnja proučevanja in razmišljanja, kar je prav tako eden od ciljev pričujoče monografije, saj vseh odtenkov zgodovine cerkve in župnije tudi tokrat ni bilo mogoče v celoti raziskati, kajti arhivsko gradivo je vendarle preobsežno za čas, ki nam je bil na voljo za pripravo besedil. Preden se zatopimo v skrivnostni svet srednjeveškega stavbarstva in umetnosti, želimo bralce opozoriti še na zaslužne za nastanek monografije. Poleg avtorjev besedil, fotografij in ostale grafične dokumentacije so k utelešenju ideje o samostojni publikaciji o cerkvi pomembno vlogo prispevale še posamezne ustanove, ki so finančno ali kako drugače podprle pripravo in tisk monografije; na prvem mestu so to Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Župnija sv. Kancijana v Kranju na čelu z župnikom g. Vinkom Podbevškom, Mestna občina Kranj, ki jo vodi župan g. Boštjan Trilar, Zavod za turizem in kulturo Kranj z direktorjem mag. Tomažem Štefetom, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in seveda Slovensko konservatorsko društvo. Pozabiti ne smemo niti kranjskega podjetja Magelan Skupina d. o. o., Röfix d. o. o. z Grosuplja in drugih, ki jih poimensko ne bomo navajali. Zahvala gre tudi vsem inštitucijam, ki so dovolile objavo slikovnega gradiva, profesorju Martinu Benediku in mag. Francetu Baragi za prevod in prepis dveh zahtevnih latinskih besedil ter profesorju dr. Francetu M. Dolinarju in zaslužnemu profesorju ddr. Janezu Höflerju za recenzijo celotnega besedila ter posamezne napotke. Vsem iskrena hvala v upanju, da bo knjiga izpolnila svoje poslanstvo in s svojo vsebino našla pot do najširšega kroga ljubiteljev slovenske kulturne dediščine.

Robert Peskar

Publikacija je še na voljo, za nakup se obrnite na tajništvo društva ali na spletni strani: https://buca.si/knjigarna/ostalo/zupnijska-cerkev-sv-kancijana-v-kranju-njeno-oblicje-in-pomen/